Mlada raziskovalka je v finančnem resorju v Bremnu, v Nemčiji, razrešila uganko domnevno nacistične roparske lastnine, med katero sta bila tudi dva stola in koš za papir. Ključen dokaz se je med preiskavo pojavil naključno, s čimer je bil razrešen dvom glede izvora predmetov in potrjen ali ovržen sum o nacističnem roparskem poreklu.

V Sankt Peterburgu je v 83. letu starosti umrl ruski fotograf Valerij Plotnikov, znan po svojih portretih Vladimirja Visockega in drugih slavnih osebnosti. Smrt je 2. januarja potrdila tiskovna agencija TASS.

Španski portal eldiario.es je poročal o razstavi ob 500. obletnici smrti kiparja Vasca de la Zarze, ki katedralo v Ávili spreminja v vpogled v prihod renesančnega sloga v Španijo. Razstava opozarja na potrebo po načrtih upravljanja za ohranjanje dediščine na demografsko ogroženih območjih. Hkrati je elnacional.cat objavil članek o katalonskih priimkih, ki bi lahko kazali na slavne prednike, saj naj bi bili nekateri povezani z bogato zgodovino in kulturo Katalonije.

V nedeljo je v 84. letu starosti preminil priznani slovenski slikar, grafik in umetnostni zgodovinar Andrej Ģērmanis. Njegovo delo je zajemalo mojstrstvo v žanru, portretu, krajini in tihožitju. Novico so sporočili njegovi bližnji prek platforme Facebook.

Francoska ministrica za kulturo, Rachida Dati, je sporočila, da se je v pariškem muzeju Louvre zgodil rop, zaradi česar je bil muzej zaprt ves dan. Med ropom ni bil nihče poškodovan. Po poročilih so trije zamaskirani storilci ukradli dragulje iz Napoleonove zbirke.

V Louvru se je zgodila drzna tatvina, v kateri je skupina tatov ukradla devet kosov Napoleonovih draguljev in draguljev cesarice. Tatovi so vstopili v galerijo Apollo, medtem ko je bil muzej že odprt za javnost, in pobegnili s skuterjem. Med begom so izgubili krono cesarice Eugenie, ki so jo našli na cesti. Muzej je bil zaradi ropa zaprt ves dan.

V Rimu poteka laserska obnova stebra Marka Avrelija, vredna 2,3 milijona dolarjev. Cilj obnove je ponovno poudariti podrobnosti bitk in prizorov, vklesanih v 1840 let star marmorni steber. Projekt obnove izvaja ekipa 18 strokovnjakov.

V starosti 94 let je v španskem mestu Borja umrla Cecilia Jiménez, ki je leta 2012 postala svetovna spletna senzacija zaradi neuspelega poskusa obnove cerkvene freske. Kot župljanka lokalne cerkve se je odločila, da bo s svojo slikarsko potezo rešila propadajočo stensko poslikavo "Ecce Homo" avtorja Elíasa Garcíe Martíneza iz leta 1910. Njen poseg je podobo Jezusa spremenil do neprepoznavnosti, pri čemer so nekateri končni videz zaradi popačenih potez poimenovali "Ecce Mono" oziroma "Glej opico". Kljub začetnemu ogorčenju in posmehu javnosti je dejanje Jiménezove mestu prineslo nepričakovano gospodarsko korist. Njen ponesrečen umetniški podvig je v Borjo privabil tisoče turistov iz vsega sveta, kar je lokalni skupnosti omogočilo razvoj turizma in zbiranje sredstev za dobrodelne namene. Fundacija, ki upravlja s svetiščem, je ob njeni smrti izpostavila njeno globoko navezanost na cerkev in nepozaben pečat, ki ga je pustila v zgodovini kraja. Poleg novic o smrti Jiménezove se poročila spominjajo tudi drugih kulturnih mejnikov, kot je srečanje Brigitte Bardot in Pabla Picassa leta 1956 med filmskim festivalom v Cannesu, kar poudarja prepletanje ljudske kulture in visoke umetnosti skozi zgodovino.

Kunstmuseum Basel je predložil dokaze, ki potrjujejo avtentičnost Gauguinovega "Avtoportreta z očali". Kljub temu se spor glede pristnosti slike nadaljuje z nasprotniki, ki dvomijo o njeni verodostojnosti. Primer ostaja odprt za nadaljnje raziskave in debate.

Vzhodnomediteranska univerza (DAÜ) na Severnem Cipru bo v študijskem letu 2025-2026 začela izvajati dodiplomski študij arheologije in umetnostne zgodovine v turškem jeziku. Program je odobril Turški svet za visoko šolstvo (YÖK).

V kinematografih, vključno z Leokinom, se je začel predvajati film "Leonora v jutranji svetlobi" (Leonora im Morgenlicht), ki prikazuje življenje in delo Leonore Carrington, pomembne predstavnice nadrealizma. Čeprav je bila dolgo časa znana predvsem kot muza Maxa Ernsta, je Carrington s svojim slikarstvom močno oblikovala to umetniško smer. Kritike filma se gibljejo od navdušenja nad vpogledom v njeno življenje do razočaranja nad domnevno dolgočasnostjo pripovedi, kljub zanimivi tematiki.